Uspešna zgodba s slovenskih sodišč

a

Lahko rečem, da sem ponosen in navdušen nad tem, da sem v eni družini pomagal otrokoma vrniti očeta. Otroka, ki sta zavračala očeta in ki nista bila v njegovem domu že več kot 3 leta, danes z njim preživljata relativno mirne in »normalne« 14 dnevne počitnice. In to po tem, ko sem po odlično opravljenem sodniškem delu en mesec strokovno delal s celotno družino.

a

S tabo želim deliti uspešno zgodbo, katera predstavlja velikemu delu naše stroke »mali čudež«. Zame pa je to šolski primer, ko se je izkazalo vse tisto, na kar sam že leta opozarjam s svojimi priporočili, strokovnimi mnenji, članki in drugim mojim doprinosom na področju odtujevanja.

a

Ker je tole poljubno besedilo na moji spletni strani, ne želim dolgoveziti s podrobnostmi primera. Zato bom izpostavil zgolj ključne elemente, ki so pripomogli k uspešni obravnavi danes opisanega primera.

a

Ločitvena agonija se v družini vleče že 10 let. V tem obdobju so bila mnoga nihanja v odnosih, mnogo je bilo selitev s strani matere, kateri sta bila otroka dodeljena v enostarševsko skrb. Otroka sta po seriji manevrov, s katerimi sta se počasi oddaljevala od očeta, začela očeta zavračati. V letu 2020 so tako celo leto potekali z očetom stiki pod nadzorom na pristojnem centru za socialno delo. Otroka pa sta stike z očetom za zavračala do te mere, da se večina stikov sploh ni izvedlo ali pa so se zaključili predčasno. Oče, ki je bil v vlogi zavrnjenega starša, je povedal, da je z otrokoma v času stikov pod nadzorom v letu 2020 preživel s takrat 11 in 13 letnima sinovoma vsega skupaj cca. 6 ur!!! Prosim, ne me opozarjati, ni napaka. Številka je točna!

a

Pred tem so nekaj časa potekali popoldanski stiki, katerim sta se otroka izogibala. Kot rečeno, v očetovem domu, ki si je v času po ločitvi od partnerke ustvaril novo partnersko zvezo, otroka nista prespala že cca. 3 leta.

a

Zavoljo neizvajanja stikov z očetom, ki otrokoma ni nikoli nič naredil, je sodišče odredilo sodnega izvedenca, katerega je družina po enem letu čakanja le dočakala!

a

Delo sodnega izvedenca oz. izvedenke je bilo v tej družini KLJUČNEGA POMENA!   

a

Sodna izvedenka je namreč ugotovila, da imata oba starša lastnosti, ki so na splošno primerne za varstvo in vzgojo mladoletnih otrok in izvajanje stikov z njimi. Ugotovila je, da oba mladoletna fanta do očeta izražata poudarjeno negativna čustva in imata do njega izkrivljen/popačen pogled brez upravičenih razlag. Ob tem pa ne izražata občutkov krivde. Zavračata stike z njim. Mami pa sta oba fanta naklonjena. Sta pa v interakciji z mamo nesproščena. Fanta se vedno postavita na njeno stran in sta osredotočena na njene potrebe.

a

Nadalje je sodna izvedenka še napisala, da je negativen odnos fantov do očeta posledica materinega vpliva nanju. Izvedenka je ocenila, da gre za nezaveden vpliv. Oba otroka zavračata očeta in si ne želita stikov.

a

Ob teh ugotovitvah je sodna izvedenka napisala ODLIČNO priporočilo.

a

Napisala je, da:

  • predlaga razmislek o skupnem starševstvu in vključenost obeh staršev v odločitve o fantih pred zamenjavo skrbništva (tu naj omenim, da je imela mama pred tem enostarševsko varstvo in vzgojo, stiki pa se – kot že omenjeno, niso izvajali skladno z načrtom in sodnega sklepa).
  • predlaga izvedbo reintegracijskih terapij fantov z očetom, ki jim sledi terapija z mamo;
  • predlagala je tudi sodno določenega terapevta z znanjem in izkušnjami o relacijski travmi;
  • predlagala je tudi poučevanje staršev s strani CSD in terapija staršev z namenom ponovnega povezovanja in komunikacije;
  • predlagala je tudi natančen načrt stikov – postopno uvajanje stikov z očetom v sodelovanju s terapevtom in potem razširitev stikov.

a

Na koncu je ga. izvedenka še predlagala, da v primeru, če se relacijska travma ne zmanjša, predlaga predodelitev fantov v varstvo in vzgojo očetu s prehodnim obdobjem prekinitve z mamo ob prehodni namestitvi fantov kot pripravo na preselitev ter nadalje nadzorovani stiki z mamo.

a

Če povzamem na kratko – ga. izvedenka je jasno napisala, da očetovo vedenje ni imelo vpliva na to, da ga otroka zavračata. Zavračanje očeta s strani otrok je posledica materinega vpliva. Določila je, da se morajo s strokovno pomočjo stiki nemudoma začeti izvajati in da v primeru, da otroka ne bosta uspela vzpostaviti funkcionalnega odnosa z očetom, priporoča predodelitev otrok očetu – torej zavrnjenemu staršu.

a

Takšno priporočilo je res ODLIČNO in edini pravi temelj za to, da je lahko obravnava družine uspešna.

a

Zakaj tako poudarjam, da je bilo takšno priporočilo res odlično? Zato, ker je izjemno; ker takšno priporočilo odstopa od priporočil drugih sodnih izvedencev, ki obravnavajo primere s podobno družinsko dinamiko.

a

90 % slovenskih sodnih izvedencev bi v takšnem primeru napisalo, da bi bilo povečanje stikov z očetom ali pa predodelitev očetu prevelik šok za otroka. In bi potem pustili otroke v primežu čustvene zlorabe starša, ki je otroka odtujil od drugega roditelja. Za stike pa bi napisali, da naj se izvajajo, če si bo otrok to želel (tega pa si seveda ne sme, če želi obdržati ljubezen odtujitelja).

a

Na podlagi priporočil sodne izvedenke je pristojna sodnica kontaktirala mene in me prosila, če lahko v obravnavo vzamem družino in pomagam pri ponovni vzpostavitvi stikov med otrokoma in očetom, katerega otroka zavračata.

a

Seveda sem na to privolil ter ji hkrati tudi sporočil, kakšno sodno odločbo potrebujemo za to, da bo obravnava lahko uspešna. Ta priložnost je bila prvi pravi poligon za to, da v prakso vnesem svoje znanje in izkušnje, ki sem jih v vseh teh letih nabiral in jih nadgrajeval.

a

Kot rečeno – družino sem obravnaval en mesec. Kot strokovnjaka me je določilo sodišče. V primeru, da otroka ne bi zmogla vzpostaviti nazaj stika z očetom, je sodna izvedenka priporočila predodelitev otrok. Grožnja s predodelitvijo je ključna za starše odtujitelje, da začnejo sodelovati s strokovnjakom in so konstruktivni.

a

Enomesečna obravnava je sicer imela kar nekaj izzivov. Kljub temu pa lahko rečem, da sta otroka s svojo pomočjo dobila nazaj svojega očeta. Ključeno vlogo pri tem sta »odigrala« sodna izvedenka in sodnica, ki je v sodelovanju z vsemi udeleženimi – z mano, sodno izvedenko in s pristojnim centrom za socialno delo izdalo začasno sodno odredbo, ki je bila temelj za uspešno obravnavo družine. Sam sem na te dobre in trdne temelje položil le še kanček mojega znanja in izkušenj.

a

Zagotovo so in bodo v družini še izzivi. Glavno pa je, da sta otroka dobila tisto, kar v svojem najstniškem obdobju najbolj potrebujeta – prisotnost obeh staršev.

aa

O podrobnostih in načinu dela z družino pa kdaj drugič. Zelo verjetno v obliki kakšnega strokovnega članka.

a

Nadejam pa se še novih podobnih in uspešnih zgodb s slovenskih sodišč, ki lahko dajejo upanje marsikateremu slovenskemu staršu.

a

Matej