Starševsko odtujevanje – osnovni nasveti

Prejšnji teden se je zaključila nagradna igra, v kateri sem zbiral mnenja staršev o tem, kakšne informacije iščejo po ločitvi od partnerja.

Kdo je bil izžreban kot dobitnik glavne nagrade, si lahko sicer ogledate na spletni strani, kjer ste lahko tudi oddali svoje mnenje. Mimogrede, povezavo do spletne strani lahko najdete TUKAJ.

Kar pa je bistvena ugotovitev, do katere sem prišel tekom nagradne igre in v zadnjih dneh mojega strokovnega dela, pa je to:

»Večina vaših vprašanj se je nanašala na temo starševsko odtujevanje.«

To je področje in problematika, ki se ponavadi sčasoma razvije tekom ločitvenih postopkov.

Zato sem sam sprva domneval, da ta tematika ni toliko povezana z začetnimi težavami in dilemami staršev, ki se ločujete.

Pa sem se očitno zmotil.

Odtujevanje otroka od enega starša je očitno izredno pereča problematika, ki zadeva vse preveč družin in otrok, ki postajajo žrtve psihičnega nasilja.

Vaši odzivi in razmišljanja so me malo »brcnili v rit«, da dokončam že napol pripravljeno delo s področja starševskega odtujevanja.

In sicer, da uredim video posnetke, ki sem jih že pripravil in posnel na temo starševskega odtujevanja.

In tega se bom lotil še danes.

S celotnim mojim znanjem o starševskem odtujevanju vam bom ponudil možnost, da se opremite z informacijami, s katerimi si boste olajšali »boj« proti staršu, ki zanemarja otrokove razvojne in čustvene potrebe.

Včerajšnji primer iz moje prakse

Ravno včeraj sem delal na enem zelo okrutnem primeru starševskega odtujevanja.

Mimogrede, »patolško vedenje« ne izbira po spolu.

Odtujujejo tako očetje kot tudi mame. Različni so morda le motivi odtujevanja. Vendar o njih kdaj drugič.

Strategije v procesu odtujevanja pa so zelo podobne pri očetih in pri materah. Oboji v procesu odtujevanja bivšega partnerja obtožijo zlorabe (največkrat fizične) ali zanemarjanja otroka.

Na tem mestu bi dal NASVET, katerega sem podal stranki na včerajšnjem pogovoru.

Stranka (mama) se namreč sooča z zavračanjem otroka. Bivši partner je zoper stranko prijavil fizično nasilje. Verjetno ni potrebno poudarjati, da ni nikakršnih dokazov nasilja in da gre zelo verjetno za manipulacijo in igranje žrtve s strani bivšega partnerja. Kakorkoli, v dokumentu Centra za socialno delo, v katerem sodišču pojasnjujejo svoje stališče oz. mnenje o družini, predstavniki centra za socialno delo pišejo približno takole:

»Mnenje CSD-ja je, da bi se stiki med materjo in mladostnikom morali izvajati enkrat tedensko pod nadzorom CSD-ja.« Nadalje še navajajo: »Mnenje CSD je, da je za otroka manj škodljivo (četudi se preko zaupnega odnosa med mladostnikom, zagovornikom in med stiki pod nadzorom ugotovi, da ima mama prav in da je vse prijavljeno nasilje s strani očeta izmišljeno in zmanipulirano), da se otroka dodeli očetu in da ima le minimalne stike z materjo. Kot da se s policijsko preiskavo dokaže, da je imel oče prav in je izjava tako očeta kot mladostnika glede nasilja matere nad otrokom verodostojna.”

!!!!! POZOR !!!!!!!!

Če se tudi vi najdete v podobni situaciji in ste tudi vi obravnavani na podoben način, se morate odzvati in ukrepati!

Takšno mnenje, opis in takšno stališče strokovnjakov na centru za socialno delo je PROTIZAKONITO / PROTIUSTAVNO!

Njihovo priporočilo namreč temelji na predpostavki, da je (v tem primeru mama) vršilec nasilja, četudi ji ni (in ji skoraj zagotovo tudi ne bo) v postopku nič dokazano.

Nosilci javnih pooblastil so zavzeli stališče, da je nekdo avtomatsko vršilec nasilja, že če je zgolj podana (lažna) ovadba nasilja. Na podlagi stališča, kot da se je nasilje resnično dogajalo, so na CSD-ju podali strokovno priporočilo glede varstva in vzgoje mladoletnega otroka.

Ustava Republike Slovenije je v 27. členu jasna:

Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.

Nujno se torej odzovite na takšne nestrokovnosti – če ne drugega, s pojasnilom sodišču, da je mnenje nestrokovno in protiustavno.

Pa da ne bom zašel preveč s poti.

Kakorkoli…

Danes želim poudariti zgolj to, kaj je cilj odtujevanja in kako lahko pomagate otroku.

Odtujevanje ima jasen cilj – da otrok začne ZAVRAČATI enega starša.

Starši odtujitelji potem navajajo na pristojnih institucijah, da otrok ne želi k bivšemu partnerju in da ga ne želi ali pa ne more prisiliti, da bi šel tja, kamor noče.

Jasno je, da so to manipulacije in da otrok skoraj nikoli ne reče, da ne želi biti pri zavrnjenem staršu, kadar je že v njegovi družbi.

Kakorkoli, vse institucije zavoljo zaščite otroka njegove navedbe, da otrok ne želi k enemu staršu, jemlje dobesedno. Saj ima otrok po 12. členu Mednarodne konvencije o otrokovih pravicah možnost in pravico povedati svoje mnenje.

Če citiram 12. člen, v njem piše:

  1. Države pogodbenice jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico do svobodnega izražanja le-teh v vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo.
  2. V ta namen ima otrok še posebej možnost zaslišanja v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku v zvezi z njim, bodisi neposredno bodisi preko zastopnika ali ustreznega organa, na način, ki je v skladu s procesnimi pravili notranje zakonodaje.«

Na podlagi tega člena mnogo strokovnjakov nekritično sledi otrokovemu mnenju. Vzrok za takšno vedenje pa je v pomanjkanju strokovnega znanja.

Zavrnjeni starš se mora nujno zavzeti za to, doseže razbremenitev otroka.

Da otroka zaščiti in da zahteva, da se otroka ne sprašuje o tem, s katerim staršem želi preživeti čas in da se ne upošteva njegovega mnenja.

Pri zagovarjanju tega stališča imate po mojem skromnem vedenju in znanju starši v podporo le en dokument, a je ta MEDNARODNI in omenjen že v zgornjem delu članka.

 General Comment on Article 12

je poddokument Mednarodne konvencije o otrokovih pravicah. V njem pa je natančneje opredeljena vloga 12. člena omenjene konvencije.

Svetujem vam – natisnite si ta dokument in ga imejte s seboj na pristojnih institucijah, kjer naivno verjamejo staršu odtujitelju in sledijo otrokovemu mnenju.

Dokument najdete na tejle povezavi: https://www.refworld.org/docid/4ae562c52.html

Ta dokument v 22. členu navaja – citiram prevedeno:

‘Otrok ima pravico, »da izrazi svoje mnenje svobodno«. »Svobodno« pomeni, da otrok izrazi svoje mnenje brez zunanjih pritiskov in da se sam odloči, ali želi izkoristiti možnost tega, da je v postopku slišan. »Svobodno« tudi pomeni, da otrok ne sme biti zmanipuliran ali deležen zunanjega vpliva in pritiskov. »Svobodno« se navezuje tudi na njegovo »lastno« videnje: otrok ima pravico, da izrazi lastno mnenje/pogled in ne mnenje drugega.’

Ta dokument je torej osnova, da otroka razbremenite odgovornosti za stike z obema staršema.

Na vas pa je še drugi, izredno zahtevni del – da vsem pristojnim dokažete, da gre v vašem primeru za manipulacijo in zunanje pritiske na otroka.

Kako to dokazati – no, to je tema mojega celotnega vsebinskega sklopa, ki ga bom ponudil ob dokončanem in urejenem video mojega vsebinskega sklopa o odtujevanju.

Zagotavljam vam, da bom na enem mestu zbral vse moje znanje, razlage, prevedene uporabne tuje knjige, strokovne članke in ostale uporabne informacije.

Osnova za dokazovanje odtujevanja

Kot osnova za to, da lahko dokažete manipuliranje z otrokom in celotno okolico, bi vam dal dve osnovni priporočili:

  1. Pišete si Uradne zaznamke.

Konkretno z datumom, opisom dogodka in dokaznim gradivom zbirajte in shranjujte kot dokazno gradivo vse situacije, vedenja in dogodke, ki kažejo na manipuliranje in odtujevanje otroka s strani bivšega partnerja. Tako boste imeli ob pojasnjevanju, kaj vse počne bivši partner v procesu odtujevanja, konkretne navedbe z dokazi. In ne samo besede, kot so “To se pogosto dogaja”, ali pa “Zadnjič je odpadel stik po nepotrebnem” itd. 

  1. Kot osnovna strokovna pomoč pri tem, kako dokazati starševsko odtujevanje, pa naj vam bo moj strokovni članek, objavljen že pred več kot tremi leti v Pravosodnem biltenu.

Strokovni članek nosi naslov Starševsko odtujevanje – čustvena zloraba otroka.

Preberete si ga lahko na povezavi TUKAJ: Zaplotnik – Starševsko odtujevanje.

Toliko za danes – nekaj mojih osnovnih nasvetov za začetek.

Da pa vam bom lahko v enem »paketu« ponudil vse moje znanje, pa se že danes ponoči lotim urejanja posnetih vsebin😊

Matej

1 reply
  1. Sonja Nardelli
    Sonja Nardelli says:

    Bilo je davnega leta 1980, ko sem na željo mojega moža prišla živet v domovino, da se šoloobvezni otroci čim prej ambientirajo v okolju kjer bomo doma. Ločitev najine zakonske zveze je bila od drugih sprovocirana in pogojena z okoliščinami. Moja prednost je bila v tem, da sem bila v svoji domovini. Slaba stran pa, da sem bila doma bolj tujka kot v tujini. Zanesla sem se na CSD kot na ustanovo z materinsko ali starševsko vlogo. Na moje razočaranje so delali zelo enostransko, iniorantno, nezainteresirani, da družina ostane skupaj, kar sva si oba želela in seveda otroci so imeli tudi to veliko potrebo. Vendar, ker z možem nisva našla skupnega jezika, oziroma on kot tujec je še manj razumel način dela CSD-ja je mene razumel kot povzročitelja ločitve in me je v svojo obrambo napadal. Meni ni ostalo drugega kot, da se zadovoljim s predlogom, da otroci ostanejo pri meni. Boleče je bilo, ko so jih pred mano spraševali s kom bi želeli biti. Seveda so odgovarjali, da z menoj, ki in ker sem bila prisotna, a v njih je bila žalost in zbeganost, ki je socialna delavka ni videla in čutila. Ta ista socialna delavka je zrežirala še marsikatero odtujitev otrok od obeh staršev in ločitve kjer je v marsikaterem primeru posledično prišlo do smrtnih žrtev (umorov in samomorov).

    Odgovori

Napiši komentar


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja